APDEJT.si

Francija je obsodila umor palestinskega aktivista Awdaha Muhammada Hathaleena, ki so ga izvedli izraelski ekstremistični naseljenci na Zahodnem bregu, in dejanje označila za terorizem. Medtem je Združeno kraljestvo zavrnilo trditve, da priznanje palestinske države nagrajuje Hamas, in napovedalo, da namerava to storiti septembra, razen če Izrael ne bo dovolil več pomoči v Gazo.

Na zasedanju Združenih narodov je sedemnajst držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Egiptom, pozvalo Hamas, naj preda orožje palestinskim oblastem. Glavni cilj srečanja je bil oživitev rešitve dveh držav – izraelske in palestinske, ki jo mnogi štejejo za klinično mrtvo. Izjava, znana kot »njujorška deklaracija«, poudarja pomen razorožitve Hamasa za dosego trajnostnega miru v regiji.

Hamas je pozval k svetovni mobilizaciji v nedeljo, 3. avgusta, in jo označil za globalni dan solidarnosti z Gazo, Jeruzalemom, mošejo Al-Aksa in palestinskimi zaporniki. Teroristična skupina je bila obtožena, da je za tegobe Gaze kriva sama, saj naj bi trpljenje prebivalcev izkoriščala kot orožje v narativni vojni, pri čemer naj bi lakoto celo pozdravila.

Savdska Arabija naj bi si prizadevala povečati svoj vpliv v Gazi, kar bi lahko predstavljalo izziv za Hamas. Hkrati pa naj bi izraelski premier Benjamin Netanjahu načrtoval zavzetje celotnega območja Gaze, kar bi še dodatno zaostrilo že tako napete razmere na Bližnjem vzhodu. Ti dogodki kažejo na kompleksno prepletanje političnih in ozemeljskih interesov v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je začel iskati nove partnerje za izgradnjo protiraketnega obrambnega sistema 'Zlata kupola', ocenjenega na 175 milijard dolarjev, pri čemer je opustil sodelovanje s SpaceX. Sočasno je The New York Times poročal, da je Trump s tem, ko je Ukrajini jasno dal vedeti, da vstop v NATO ni mogoč, Kijev prisilil k pogajanjem. Jerusalem Post je sporočil, da Trump ne vidi več potrebe po vključitvi Irana v pogajanja o jedrskem programu.

Visoki predstavniki Združenih narodov in diplomati pozivajo k nujni podpori Agenciji ZN za palestinske begunce (UNRWA) sredi poslabšujočih se razmer v Gazi. Poudarjajo, da je UNRWA nenadomestljiva in ključna za zagotavljanje pomoči palestinskim beguncem. Vodja UNRWA opozarja, da so razmere v Gazi zaradi izraelskih napadov nevzdržne.

Ob drugi obletnici napada Hamasa 7. oktobra so na britanskih univerzah potekali propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, kar ogroža tudi druge arabske države. Greta Thunberg in 170 propalestinskih protestnikov s konvoja Freedom Flotilla je bilo deportiranih iz Izraela. Keir Starmer je obsodil odločitev izraelskega ministra, da v državo povabi Tommyja Robinsona. V Italiji so množični protesti in splošna stavka izrazili nasprotovanje vojni v Gazi.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju potekajo priprave na izredni vrh s skoraj 60 arabskimi in islamskimi državami. Ministri zunanjih zadev Arabske lige in Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) so začeli zaprte sestanke in razprave o tem, kako se odzvati na izraelske akcije v regiji. Medtem se pojavljajo vprašanja o partnerstvu med Združenimi arabskimi emirati in Izraelom, pri čemer nekateri poudarjajo pomen odnosa med predsednikom ZAE in katarskim emirjem.

Medijska poročila kažejo na različne poteze in odzive v zvezi z Donaldom Trumpom. Guvernerka Federal Reserve Lisa Cook je vložila tožbo proti Trumpu, da bi preprečila svojo odpustitev. Trump pa razmišlja o možnosti izvedbe republikanske nacionalne konvencije pred vmesnimi volitvami leta 2026. Poleg tega je Trump predstavil 'Kolo naključne države, kamor boš deportiran' kot del prizadevanj za pospešitev deportacije nezakonitih tujcev. Župan Bowser priznal, da je Trumpova protikriminalna akcija v Washingtonu uspešna. Trump se je sestal s Tonyjem Blairjem in Jaredom Kushnerjem v Beli hiši, da bi razpravljali o prihodnosti Gaze. Trump naj bi pripravljal drzno afriško strategijo za boj proti Kitajski, Rusiji in islamskim teroristom.

Organizacije Združenih narodov so pozvale k "poplavi" humanitarne pomoči za Gazo, saj so razmere glede podhranjenosti v palestinski enklavi dosegle "alarmantne razsežnosti", je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kljub obnovitvi večjih dobav pomoči po večmesečni blokadi, so te še vedno ocenjene kot nezadostne za preprečitev širjenja lakote. Medtem ko so se dobave povečale, je Izrael nadaljeval z napadi na območje.

Po napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Katar potrdil, da je bil dosežen dogovor o izvajanju prve faze dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Swinney je pozdravil dogovor in pozval vse strani, da spoštujejo pogoje. Čeprav dogovor o prekinitvi ognja predstavlja prekinitev cikla nasilja, ne naslavlja temeljnih vzrokov konflikta.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta se dogovorila o novem ameriškem mirovnem načrtu za končanje vojne v Gazi. Netanjahu je izjavil, da podpira Trumpov načrt, ki dosega izraelske vojne cilje. Indijski premier Modi je načrt pozdravil kot "izvedljivo pot". Nekdanji izraelski veleposlanik Shimon Stein ne verjame, da bo Hamas privolil v načrt. Netanjahu je zagrozil, da bo Izrael "dokončal delo", če Hamas ne bo sprejel načrta.

Izrael in Hamas sta se po navedbah Donalda Trumpa dogovorila o prvi fazi mirovnega načrta za končanje vojne v Gazi. Premier Izraela, Benjamin Netanjahu, je na družbenih omrežjih izjavil, da bodo s pomočjo Boga pripeljali vse talce domov. Svetovni voditelji so pozdravili dogovor.

V Izraelskem napadu v Gazi je umrla 11-letna Lama, ki je želela postati novinarka. Njen stric, palestinski avtor Ramzy Baroud, jo je opisal kot utelešenje moči, odpornosti in nedolžnosti palestinskih otrok. Medtem pa izraelska skrajno desna vlada po dogodkih 7. oktobra 2023 napreduje s svojim ciljem dokončnega uničenja palestinskega vprašanja, kar nakazuje resolucija Knesseta o priključitvi Zahodnega brega, čeprav ta ni zavezujoča.

Hamas se je pozitivno odzval na mirovni načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo in izrazil pripravljenost izpustiti vse izraelske talce. Trump je Izraelu ukazal, naj ustavi bombardiranje Gaze. Katar in Egipt sta pozdravila odziv Hamasa. Generalni sekretar ZN je pozdravil pripravljenost Hamasa za izpustitev talcev in sodelovanje pri mirovnem načrtu.

Vodja Hamasa Khalil al-Hayya je Izrael obtožil opustitve mirovnih pogajanj, češ da jih Izrael izkorišča za izsiljevanje in zavlačevanje. Izrael je medtem napovedal povečanje humanitarne pomoči Gazi. Osvobojeni talec izraelsko-argentinskega porekla se bori za izpustitev svojega brata, ki ga še vedno zadržuje Hamas. Poročila pa kažejo, da Huti načrtujejo invazijo na Izrael, podobno kot napad Hamasa 7. oktobra.

Ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Izrael dejal, da je vojna med Izraelom in Hamasom končana. Kljub temu je izraelski premier Netanyahu izjavil, da kampanja še ni končana. Netanyahu se bo osebno udeležil mirovnega vrha o Gazi v Šarm el-Šejku v Egiptu, kjer se bo pridružil Trumpu. Trump bo prejel izraelsko predsedniško medaljo časti za prizadevanja pri vrnitvi izraelskih talcev in končanju dvoletne vojne v Gazi. Kitajska je pozdravila izpustitev talcev.

Hamas je sporočil, da potrebuje več časa za preučitev Trumpovega načrta za Gazo, kljub Trumpovemu ultimatumu, ki je skupini dal le tri ali štiri dni časa za sprejem načrta. Trump je določil rok do nedelje do 18. ure po washingtonskem času za dogovor in zagrozil s posledicami, če dogovor ne bo dosežen.

Donald Trump je izjavil, da je blizu dogovor o Gazi, ki bi zagotovil izpustitev talcev. Viri blizu Haaretza poročajo, da je Hamas načeloma sprejel Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi, ki vključuje takojšnjo izpustitev vseh talcev. Trump je izrazil optimizem in dejal, da je navdušenje nad dogovorom močnejše kot kdaj koli prej.

Okoli 130 diplomatov je izrazilo nezadovoljstvo nad nemško politiko do Izraela in pozvalo k ostrejšemu stališču do vlade premierja Netanjahuja. Podobne zahteve prihajajo tudi iz vrst vplivnih politikov Socialdemokratske stranke Nemčije (SPD). Kritike se nanašajo na obravnavo konfliktov v Gazi ter vprašanja Palestinskih ozemelj, kar odraža naraščajoče napetosti v diplomatskih krogih glede nemškega pristopa do regije.